Ob dnevu Zemlje so naši osnovnošolci del dneva posvetili opraševalcem in lokalni flori. Po zanimivi predstavitvi lokalnega čebelarja so učenci iz recikliranega materiala izdelali cvetlične lončke in vanje posadili sadike, ki so vzklile v Erasmus vrtičku raznolikosti.  Bodite pozorni na ograjo igrišča – ko se bo vreme otoplilo, bodo naši lončki prestavljeni ven, naše igrišče pa bodo krasile marjetice, maki in druge bleščeče divje cvetlice. Upajmo, da se bo naš trud obrestoval in da bo naš vrt zagotovil veliko hrane za naše lokalne opraševalce.

Smo tri članska družina iz Ljubljane, ki se je v sklopu Erasmus izmenjave odločila, da bo gostila enega izmed otrok, ki so bili izbrani in so skupaj z učiteljicami in drugimi otroki obiskali Ljubljano. Nestrpno smo čakali nedeljo, 17.3., ko je k nam za teden dni prišel 11-letni Thiago iz Elbe. Tri tedne prej smo preko videa stopili v stik, se prvič v živo videli z njim in njegovimi starši, izmenjali nekaj besed in se poslovili. In kmalu po tistem je prišla tista nedelja, ko je okrog 19. ure zvečer na šolsko parkirišče pripeljal avtobus, poln otrok. Že tisti prvi trenutek, ko je naš gost izstopil iz avtobusa, je bil poseben. Z našim Lucasom sta se objela in takrat je bilo jasno, da je pred nami čudovit teden, poln novih dogodivščin. Thiago je bil od prvega dne izredno topel in prijazen fant, z lepimi navadami in dobro vzgojo. Edina stvar, ki nas je morda malce skrbela pred njegovim prihodom, je bil jezik, saj dva iz naše družine italijansko ne govoriva, tretji (v tem primeru Lucasov oče) pa je kmalu po Thiagovem prihodu odšel na službeno pot za skoraj ves čas obiska. No, tudi ta strah je kar hitro izginil, saj smo se trudili obojestransko in Thiago je razumel tudi nekaj malega angleško. Teden s Thiagom je bil čudovita izkušnja tako za Lucasa kot tudi za naju, njegova starša. Dopoldnevi so potekali v šoli, popoldnevi pa so bili namenjeni druženju z družino in res je bil vsak dan poseben in unikaten. Teden je minil kot bi mignil, po odhodu Thiaga smo vsi potrebovali nekaj malega počitka, a še zdaj, ko Thiaga ni več z nami, so nam ostali res lepi spomini na res poseben obisk iz Toskane. Kot družina smo se po tej lepi izkušnji odločili, da v nekem doglednem času obiščemo Thiaga in njegovo družino na Elbi. In če bi še kdaj imeli možnost gostiti nekoga, bi brez oklevanja le to ponovno storili. Družina Čerček Škrinjar