PETEK, 17. MAJ

Zjutraj ob 7.50 smo se v avditoriju srečali z drugimi Erasmus študenti. Po nekaj minutah je naš razred odšel v ločen prostor, kjer smo imeli zadnjo vajo za pesem, ki smo jo kasneje predstavili pred delom šole. Nato smo odšli na drugo šolo, kjer smo izdelovali semenske bombice. Preden smo začeli z njihovim izdelovanjem, sta nam dve prijazni učiteljici prebrali zgodbo o življenjskem krogu rastline skozi leto. Ko smo zaključili s tem, smo šli v šolsko telovadnico in sodelovali v interaktivni dejavnosti, kjer smo morali v ekipah tekmovati na poligonu, in upali, da bomo prvi. Naslednjih trideset minut smo preživeli v šolskem parku, kjer smo metali semenske bombice in se družili s prijatelji. Nato smo se vrnili v avditorij in kasneje tudi malicali. Po malici smo se vsi Erasmus študenti zbrali v avditoriju za zaključni dogodek. Ta se je začel z govorom učiteljice, ki je izrazila hvaležnost, da smo bili tam in da smo imeli toliko lepih trenutkov skupaj. Nato je vsaka skupina, vključno z nami, predstavila svojo pesem, ki so jo vadili pretekli teden. Zadnja stvar na zaključni slovesnosti je bila razglasitev zmagovalca tekmovanja za oglaševanje našega projekta. Zmagali smo s tri tisoč glasovi, kar nas je zelo razveselilo. Logotipi drugih skupin so bili prav tako zelo navdušujoči. Na koncu so nas naši gostitelji odpeljali domov na kosilo. (A.)

SOBOTA, 18. MAJ

Ko smo se zbudili, smo bili žalostni in razočarani, saj smo vedeli, da bomo kmalu odšli. Po zajtrku in pakiranju vseh naših stvari smo se odpravili na železniško postajo. Zadnje minute obiska smo preživeli s svojimi družinami, obujali smo spomine na vse lepe stvari, ki so se zgodile v tem čudovitem tednu. Posloviti se je bilo težko in nekateri so bili strtega srca, ko smo stopili na vlak. Čez nekaj časa smo si izboljšali počutje s klepetanjem. Ko smo prispeli na železniško postajo v Firencah, smo šli v trgovine in kupili nekaj potrebščin za naslednji vlak. Kmalu smo bili na vlaku proti Benetkam. Med vožnjo smo uživali, saj smo počeli veliko zabavnih stvari. Ko smo prispeli v Benetke, smo pojedli veliko kosilo, ker smo bili po dolgem potovanju lačni. Nato smo se odpravili na avtobusno postajo, kjer nas je čakalo neprijetno presenečenje. Avtobus je imel 30 minut zamude. Vsi smo bili razočarani. Naše razpoloženje se je spet pokvarilo. Po čakanju smo končno stopili na avtobus. Bili smo izčrpani od dolge poti, a nekateri izmed nas so dobili val energije in zadnje ure potovanja smo preživeli v pogovorih, smehu in zabavi. Kot bi mignil, smo prispeli v Ljubljano. (O.)